Evropska unija je eden pomembnih izvoznih trgov za kitajsko tekstilno industrijo. Delež izvoza tekstila in oblačil na Kitajskem v EU v celotno industrijo je leta 2009 dosegel vrhunec 21,6%, kar je preseglo ZDA v obsegu. Nato se je delež EU v kitajskem tekstilnem in oblačilih postopoma zmanjševal, dokler ga ASEAN leta 2021 ni presegel, delež pa je leta 2022 padel na 14,4%. Od leta 2023 se je obseg izvoza tekstila in oblačil Kitajske še naprej zmanjševal. Po kitajskih carinskih podatkih je kitajski izvoz tekstila in oblačil v EU od januarja do aprila dosegel 10,7 milijarde ameriških dolarjev, medletno zmanjšanje za 20,5%, delež izvoza v celotno industrijo pa se je zmanjšal na 11,5%.
Združeno kraljestvo je bilo nekoč pomemben sestavni del trga EU in je uradno zaključil Brexit do konca leta 2020. Po Brexitu Brexitu se je skupni uvoz tekstila in oblačil EU zmanjšal za približno 15%. Leta 2022 je izvoz iz kitajskega tekstila in oblačil v Združeno kraljestvo znašal 7,63 milijarde dolarjev. Od januarja do aprila 2023 je kitajski izvoz tekstila in oblačil v Združeno kraljestvo znašal 1,82 milijarde ameriških dolarjev, kar je bilo medletno za 13,4%.
Od tega leta se je izvoz Kitajske tekstilne industrije v EU in trgu na angleškem trgu zmanjšal, kar je tesno povezano z njegovim makroekonomskim trendom in vzorcem javnih naročil.
Analiza potrošnega okolja
Valutne obrestne mere so bile večkrat zbrane, kar poslabša gospodarsko šibkost, kar ima za posledico slabo rast osebnega dohodka in nestabilno potrošniško bazo.
Od leta 2023 je evropska centralna banka trikrat zvišala obrestne mere, referenčna obrestna mera pa se je povečala s 3% na 3,75%, kar je znatno višjo od politike ničelne obrestne mere sredi leta 2022; Banka Anglije je tudi v letošnjem letu dvakrat zvišala obrestne mere, referenčna obrestna mera pa se je povečala na 4,5%, oba pa sta dosegla najvišjo raven od mednarodne finančne krize leta 2008. Povečanje obrestnih mer poveča stroške zadolževanja, kar omejuje izterjavo naložb in potrošnje, kar vodi v gospodarsko šibkost in upočasnitev rasti osebnega dohodka. V prvem četrtletju leta 2023 se je BDP nemčije medletno zmanjšal za 0,2%, BDP Združenega kraljestva in Francije pa se je medletno povečal za le 0,2% oziroma 0,9%. Stopnja rasti se je zmanjšala za 4,3, 10,4 in 3,6 odstotne točke v primerjavi z istim obdobjem lani. V prvem četrtletju se je dohodek za enkratno uporabo nemških gospodinjstev medletno povečal za 4,7%, nominalna plača britanskih uslužbencev se je medletno povečala za 5,2%, kar je za 4 in 3,7 odstotne točke v primerjavi z istim obdobjem lani, dejanska kupna moč francoskih gospodinjstev pa se je mesečno zmanjšala za 0,4% meseca. Poleg tega je v skladu s poročilom britanske asadalske verige supermarketov 80% dohodka za enkratno uporabo britanskih gospodinjstev padlo maja, 40% britanskih gospodinjstev pa je padlo v negativne dohodke. Dejanski dohodek ni dovolj za plačilo računov in uživanje potreb.
Skupna cena je visoka, cene potrošnikov oblačil in oblačil pa nihajo in naraščajo, oslabijo dejansko kupno moč.
Na vpliv na dejavnike, kot so presežna likvidnost in pomanjkanje ponudbe, se evropske države od leta 2022 na splošno soočajo s hudimi inflacijskimi pritiski. Čeprav sta evroobmočje in Združeno kraljestvo od leta 2022 pogosto zvišala obrestne mere, da bi zajezili zvišanje cen, so inflacije v EU in Združenem kraljestvu pred kratkim padle od njihove visoke točke, ki je več kot 10% v drugem polktu. Visoke cene so znatno zvišale življenjske stroške in zajezile rast povpraševanja potrošnikov. V prvem četrtletju 2023 se je končna poraba nemških gospodinjstev zmanjšala za 1% medletno, medtem ko se dejanski izdatki potrošnje britanskih gospodinjstev niso povečali; Končna poraba francoskih gospodinjstev se je zmanjšala za 0,1% meseca v mesecu, medtem ko se je količina osebne potrošnje po izključitvi cenovnih faktorjev zmanjšala za 0,6% v mesecu.
Z vidika cen porabe oblačil se Francija, Nemčija in Združeno kraljestvo ne le postopoma upada s popuščanjem inflacijskega pritiska, ampak so tudi pokazali nihajoč trend navzgor. V ozadju slabe rasti dohodka gospodinjstva visoke cene znatno zavirajo na porabo oblačil. V prvem četrtletju leta 2023 so se izdatki za gospodinjsko oblačila in obutev v Nemčiji medletno povečali za 0,9%, medtem ko so se v Franciji in Združenem kraljestvu oblačila za gospodinjstvo in izdatki za potrošnje obutve zmanjšali za 0,4% in 3,8% medletno, pri čemer so se stopnje rasti zmanjšale za 48,4, 6,2 in 27,4 odstotka točk odstotka. Marca 2023 se je maloprodajna prodaja izdelkov, povezanih z oblačili v Franciji, zmanjšala za 0,1% medletno, aprila pa se je maloprodajna prodaja izdelkov, povezanih z oblačili v Nemčiji, zmanjšala za 8,7% medletno; V prvih štirih mesecih se je maloprodajna prodaja izdelkov, povezanih z oblačili v Veliki Britaniji, povečala za 13,4% medletno, upočasnila se je za 45,3 odstotne točke v primerjavi z istim obdobjem lani. Če je zvišanje cen izključeno, je dejanska prodaja na drobno v bistvu nič rasti.
Analiza uvoza
Trenutno se je uvozna količina tekstila in oblačil v EU povečala, zunanji uvoz pa se je zmanjšal.
Zmogljivost trga porabe tekstilnih in oblačil EU je razmeroma velika, zaradi postopnega zmanjšanja neodvisne ponudbe EU v tekstilu in oblačilih pa je zunanji uvoz pomemben način, da EU zadosti povpraševanju potrošnikov. Leta 1999 je bil delež zunanjega uvoza v skupni uvoz tekstila in oblačil EU manjši od polovice, le 41,8%. Od takrat se delež iz leta v leto povečuje, kar je od leta 2010 presegalo 50%, dokler se leta 2021 spet ne bo vrnilo na 50%. Od leta 2016 je EU vsako leto uvozila več kot 100 milijard dolarjev vreden tekstil in oblačila, z uvozno vrednostjo v višini 153,9 milijarde dolarjev v letu 2022.
Od leta 2023 se je povpraševanje po uvoženem tekstilu in oblačilih zunaj EU zmanjšalo, notranja trgovina pa je ohranila rast. V prvem četrtletju je bilo od zunaj uvoženih skupno 33 milijard ameriških dolarjev, kar je bilo medletno za 7,9%, delež pa se je zmanjšal na 46,8%; Uvozna vrednost tekstila in oblačil v EU je znašala 37,5 milijarde ameriških dolarjev, kar je 6,9% medletno. Z vidika države po državi sta se v prvem četrtletju Nemčija in Francija uvozila tekstil in oblačila znotraj EU, povečala za 3,7% oziroma 10,3% medletno, medtem ko se je uvoz tekstila in oblačil zunaj EU zmanjšal za 0,3% oziroma 9,9%.
Zmanjšanje uvoza tekstila in oblačil iz Evropske unije v Veliki Britaniji je bistveno manjši od uvoza zunaj EU.
Britanski uvoz tekstila in oblačil je predvsem trgovan z zunanjo stranjo EU. Leta 2022 je Velika Britanija uvozila skupno 27,61 milijarde funtov tekstila in oblačil, od tega je bilo iz EU uvoženih le 32%, 68% pa je bilo uvoženih zunaj EU, kar je nekoliko nižje od vrha 70,5% v letu 2010. Iz podatkov Brexit ni imel pomembnega vpliva na trgovino z britanom in oblačilom med EU.
Od januarja do aprila 2023 je Združeno kraljestvo uvozilo skupno 7,16 milijarde funtov tekstila in oblačil, od tega se je znesek tekstila in oblačil, uvoženih iz EU, zmanjšalo za 4,7% medletno, znesek tekstila in oblačil, uvoženih zunaj EU, pa se je zmanjšalo za 14,5% letno, in rezultat uvoza, ki je bil 3-letnik, in se za 63 let zmanjšalo.
V zadnjih letih se delež Kitajske na trgih uvoza in uvoza v EU in Veliki Britaniji iz leta v leto zmanjšuje.
Pred letom 2020 je kitajski delež na trgu uvoza v EU in oblačilih v letu 2010 dosegel vrhunec 42,5% in se od leta 2019 iz leta v leto zmanjšal na 31,1%. V letu 2019 je izbruh Covid-19 sprožil hitro rast povpraševanja po maskah evropske unije, zaščitnih oblačil in drugih izdelkov. Obsežen uvoz materialov za preprečevanje epidemije je na trgu EU iz tekstila in uvoza v EU povečal delež Kitajske na 42,7%. Vendar pa se je od takrat, ko se je povpraševanje po materialih za preprečevanje epidemije zmanjšalo z njegovega vrhunca, in mednarodno trgovinsko okolje postaja vse bolj zapleteno, se je tržni delež tekstila in oblačil, ki jih je Kitajska izvozila v Evropski uniji, vrnil v padajoče poti in dosegel 32,3% leta 2022, medtem ko je tržni delež v južnih državah, kot je Bangladesh. Leta 2010 so tekstilni in oblačilni izdelki treh južnoazijskih držav predstavljali le 18,5% uvoznega trga EU, ta delež pa se je leta 2022 povečal na 26,7%.
Odkar je začel veljati tako imenovani "zakon o Xinjiangu" v ZDA, je zunanje trgovinsko okolje kitajske tekstilne industrije postalo bolj zapleteno in hudo. Septembra 2022 je Evropska komisija sprejela tako imenovani osnutek "prepovedi prisilne delovne sile" in priporočila, da EU sprejme ukrepe za prepoved uporabe izdelkov, proizvedenih s prisilnim delom na trgu EU. Čeprav EU še ni napovedala datuma napredka in veljavnosti osnutka, so številni kupci prilagodili in zmanjšali svojo neposredno uvozno lestvico, da bi se izognili tveganjem, posredno spodbudili kitajska tekstilna podjetja k povečanju proizvodne zmogljivosti v tujini, kar vpliva na neposredno lestvico izvoza kitajskega tekstila in oblačil.
Od januarja do aprila 2023 je tržni delež na Kitajskem v uvoženem tekstilu in oblačilih iz Evropske unije znašal le 26,9%, kar je za 4,1 odstotne točke v primerjavi z istim obdobjem lani, skupni delež treh južnoazijskih držav pa je presegel 2,3 odstotne točke. Z nacionalne perspektive se je kitajska delež na trgih uvoza tekstila in oblačil v Franciji in Nemčiji, glavnih držav članic Evropske unije, zmanjšal, njegov delež na uvozu na uvozu v Veliki Britaniji pa se je pokazal tudi enak trend. Od januarja do aprila 2023 je bil delež tekstila in oblačil, ki jih je Kitajska izvozila na uvoznih trgih Francije, Nemčije in Združenega kraljestva, 27,5%, 23,5%oziroma 26,6%, kar je 4,6, 4,6 in 4,1 odstotne točke v primerjavi z istim obdobjem lani.
Čas objave: julij-17-2023