Po skoraj dveh letih pogajanj je Evropski parlament po glasovanju uradno odobril mehanizem regulacije ogljikove meje EU (CBAM). To pomeni, da naj bi bil prvi davek na uvoz ogljika na svetu izveden, račun CBAM pa bo začel veljati leta 2026.
Kitajska se bo soočila z novim krogom trgovinskega protekcionizma
Pod vplivom svetovne finančne krize se je pojavil nov krog trgovinskega protekcionizma, Kitajska pa je bila globoko prizadeta kot največji svetovni izvoznik.
Če bodo evropske in ameriške države izposodili podnebna in okoljska vprašanja ter nalagali "ogljikove tarife", se bo Kitajska soočila z novim krogom trgovinskega protekcionizma. Zaradi pomanjkanja poenotenega standarda emisij ogljika v mednarodnem prostoru, ko države, kot sta Evropa in Amerika, nalagajo "ogljikove tarife" in izvajajo ogljikove standarde, ki so v njihovih interesih, lahko tudi druge države uvedejo "ogljikove tarife" v skladu z lastnimi standardi, ki bodo neizogibno sprožila trgovinsko vojno.
Kitajski izvozni izdelki bodo postali predmet "ogljikovih tarif"
Trenutno so države, ki predlagajo, da nalagajo "ogljikove tarife", v glavnem razvite države, kot sta Evropa in Amerika, izvoz Kitajske v Evropo in Ameriko pa ni le velik v količini, ampak tudi osredotočen na visoko energijsko porabo izdelkov.
Leta 2008 je bil izvoz Kitajske v ZDA in Evropsko unijo predvsem mehanski in električni izdelki, pohištvo, igrače, tekstil in surovine, s skupnim izvozom v višini 225,45 milijarde dolarjev oziroma 243,1 milijarde dolarjev, ki predstavljajo 66,8% in 67,3% celotnega izvoza Kitajske v Združene države in Evropsko unijo.
Ti izvozni izdelki so večinoma visoko porabo energije, visoka vsebnost ogljika in izdelki z nizko vrednostjo, ki jih zlahka podvržejo "ogljikovim tarifam". Glede na raziskovalno poročilo Svetovne banke, če je "tarifa ogljika" v celoti izvedena, se lahko kitajska proizvodnja na mednarodnem trgu sooči s povprečno 26-odstotno tarifo, kar vodi do povečanih stroškov za izvozno usmerjena podjetja in možno 21-odstotno zmanjšanje obsega izvoza.
Ali tarife za karbone vplivajo na tekstilno industrijo?
Ogljikove tarife pokrivajo uvoz jekla, aluminija, cementa, gnojil, električne energije in vodika, njihovega vpliva na različne panoge pa ni mogoče posplošiti. Tekstilne industrije ne vplivajo neposredno na tarife ogljika.
Se bodo tarife za ogljik v prihodnosti razširile na tekstil?
To je treba obravnavati s politične perspektive ogljikovih tarif. Razlog za izvajanje tarif ogljika v Evropski uniji je preprečiti "uhajanje ogljika" - ki se nanaša na družbe EU, ki prenašajo proizvodnjo v države z razmeroma ohlapnimi ukrepi za zmanjšanje emisij (tj. Industrijsko preselitev), da bi se izognili visokim stroškom emisij ogljika v EU. Načeloma se tarife za ogljika načeloma osredotočajo le na panoge s tveganjem za "uhajanje ogljika", in sicer tiste, ki so "energijsko intenzivne in so izpostavljene (EITE)".
Glede na to, katere panoge ogrožajo "uhajanje ogljika", ima Evropska komisija uradni seznam, ki trenutno vključuje 63 gospodarskih dejavnosti ali izdelkov, vključno z naslednjimi predmeti, povezanimi s tekstilom: "Priprava in vrtenje tekstilnih vlaken", "Proizvodnja netkanih tkanin in njihovih izdelkov, razen oblačil", "proizvodnja umetnih vlaken", in "konficiranja iztekanja" in "teksturne izdelave".
Na splošno v primerjavi z industrijami, kot so jeklo, cement, keramika in rafiniranje nafte, tekstil ni industrija z visokimi emisijami. Tudi če se bo obseg tarif ogljika v prihodnosti razširil, bo to vplivalo le na vlakna in tkanine, zato je zelo verjetno, da bodo uvrščeni v panoge, kot so rafiniranje nafte, keramika in izdelava papirja.
Vsaj v prvih nekaj letih pred izvajanjem ogljikovih tarif na tekstilna industrija ne bo neposredno vplivala. Vendar to ne pomeni, da izvoz tekstila ne bo naletel na zelene ovire iz Evropske unije. Različne ukrepe, ki jih EU razvija v okviru političnega načrta "Krožnega gospodarstva", zlasti "trajnostne in krožne tekstilne strategije", bi morala biti pozorna tekstilna industrija. To kaže, da morajo v prihodnosti tekstil, ki vstopa na trg EU, prečkati "zeleni prag".
Čas objave: 16. maja 201023