Po skoraj dveh letih pogajanj je Evropski parlament po glasovanju uradno odobril EU Carbon Border Regulative Mechanism (CBAM).To pomeni, da bo uveden prvi davek na uvoz ogljika na svetu, zakon CBAM pa bo začel veljati leta 2026.
Kitajska se bo soočila z novim krogom trgovinskega protekcionizma
Pod vplivom svetovne finančne krize se je pojavil nov krog trgovinskega protekcionizma, ki je močno prizadel Kitajsko kot največjo izvoznico na svetu.
Če si bodo evropske in ameriške države sposodile podnebna in okoljska vprašanja ter uvedle "carine na ogljik", se bo Kitajska soočila z novim krogom trgovinskega protekcionizma.Zaradi pomanjkanja enotnega standarda emisij ogljika na mednarodni ravni, ko države, kot sta Evropa in Amerika, uvedejo "ogljične tarife" in izvajajo ogljične standarde, ki so v njihovem lastnem interesu, lahko tudi druge države uvedejo "ogljične tarife" v skladu s svojimi standardi, kar bo neizogibno sprožilo trgovinsko vojno.
Kitajski visokoenergijski izvozni izdelki bodo postali predmet "ogljičnih carin"
Trenutno so države, ki predlagajo uvedbo „carin na ogljik“, večinoma razvite države, kot sta Evropa in Amerika, kitajski izvoz v Evropo in Ameriko pa ni samo količinsko velik, ampak je osredotočen tudi na izdelke z visoko porabo energije.
Leta 2008 je bil kitajski izvoz v ZDA in Evropsko unijo v glavnem mehanski in električni izdelki, pohištvo, igrače, tekstil in surovine, s skupnim izvozom v višini 225,45 milijarde USD oziroma 243,1 milijarde USD, kar je predstavljalo 66,8 % oziroma 67,3 % Skupni kitajski izvoz v ZDA in Evropsko unijo.
Ti izvozni izdelki so večinoma visoko energijsko potratni, z visoko vsebnostjo ogljika in izdelki z nizko dodano vrednostjo, za katere zlahka veljajo „ogljične carine“.V skladu z raziskovalnim poročilom Svetovne banke se lahko kitajska proizvodnja, če bo »ogljična tarifa« v celoti uvedena, sooči s povprečno 26-odstotno tarifo na mednarodnem trgu, kar bo povzročilo povečane stroške za izvozno usmerjena podjetja in možen 21-odstotni padec. v obsegu izvoza.
Ali tarife za ogljik vplivajo na tekstilno industrijo?
Carine na ogljik zajemajo uvoz jekla, aluminija, cementa, gnojil, električne energije in vodika, njihovega vpliva na različne industrije pa ni mogoče posploševati.Carine na ogljik neposredno ne vplivajo na tekstilno industrijo.
Bodo torej carine na ogljik v prihodnosti veljale tudi za tekstil?
Na to je treba gledati s političnega vidika tarif za ogljik.Razlog za uvedbo tarif za ogljik v Evropski uniji je preprečiti "selitev ogljika" – ki se nanaša na podjetja iz EU, ki prenašajo proizvodnjo v države z relativno ohlapnimi ukrepi za zmanjšanje emisij (tj. selitev industrije), da bi se izognili visokim stroškom emisij ogljika v EU.Tako se načeloma tarife za ogljik osredotočajo samo na panoge s tveganjem "selitve CO2", in sicer na tiste, ki so "energetsko intenzivne in trgovinsko izpostavljene (EITE)".
V zvezi s tem, katere panoge so v nevarnosti "selitve ogljika", ima Evropska komisija uradni seznam, ki trenutno vključuje 63 gospodarskih dejavnosti ali izdelkov, vključno z naslednjimi postavkami, povezanimi s tekstilom: "Priprava in predenje tekstilnih vlaken", "Proizvodnja ne- tkanine in izdelki iz njih, razen oblačil«, »Proizvodnja umetnih ali sintetičnih vlaken« in »Dodelava tekstilij«.
Na splošno v primerjavi z industrijami, kot so jeklarstvo, cement, keramika in rafiniranje nafte, tekstilna industrija ni industrija z visokimi emisijami.Tudi če se bo obseg carin na ogljik v prihodnosti razširil, bo to vplivalo samo na vlakna in tkanine in bo zelo verjetno uvrščeno za panogami, kot so rafiniranje nafte, keramika in izdelava papirja.
Vsaj v prvih nekaj letih pred uvedbo carin na ogljik tekstilna industrija ne bo neposredno prizadeta.Vendar to ne pomeni, da izvoz tekstila ne bo naletel na zelene ovire Evropske unije.Tekstilna industrija bi morala posvetiti pozornost različnim ukrepom, ki jih razvija EU v okviru političnega okvira „akcijskega načrta za krožno gospodarstvo“, zlasti „trajnostne in krožne tekstilne strategije“.Nakazuje, da morajo v prihodnosti tekstilni izdelki, ki vstopajo na trg EU, prestopiti »zeleni prag«.
Čas objave: 16. maj 2023